V dobi digitalne transformacije se vloga knjižničarjev bistveno spreminja. Nismo več zgolj skrbniki knjig, temveč postajamo tudi vodniki po svetu informacij. V tem hitro spreminjajočem se okolju, kjer se informacije širijo hitreje kot kdajkoli prej, je sposobnost kritičnega presojanja zanesljivosti in kakovosti spletnih virov ključna za nas in naše uporabnike.
Kritično razmišljanje pri spletnih virih ne pomeni le dvomiti v vsak podatek, temveč pristopiti k ocenjevanju informacij sistematično. To vključuje aktivno preverjanje virov, analizo vsebine in ugotavljanje, ali so informacije točne, relevantne in nepristranske. Zakaj je kritično razmišljanje pomembno? V času, ko se dezinformacije širijo z neverjetno hitrostjo, je kritično razmišljanje nujno za ohranjanje zaupanja v informacije. Kot knjižničarji smo odgovorni za to, da uporabnikom pomagamo razvijati kritično mišljenje, da se bodo sami uspešno orientirali v poplavi informacij in ločili zrna od plev.
Pri kritični presoji zanesljivosti in kakovosti spletne strani je pomembno upoštevati več dejavnikov, ki lahko vplivajo na vaše zaupanje v informacije, ki jih spletna stran ponuja. Tukaj je nekaj ključnih dejavnikov, ki jih je treba upoštevati:
1. Avtorstvo: Preverite, kdo je avtor vsebine na spletni strani. Ali je avtor strokovnjak na svojem področju? Ima avtor ustrezno izobrazbo ali izkušnje? Na spletu se lahko vsak predstavi kot strokovnjak, zato je pomembno preveriti avtorjevo ozadje in verodostojnost.
2. Vsebina in jezik: Analizirajte vsebino na strani. Je vsebina dobro raziskana, objektivna in podprta z viri? Je jezik jasen in natančen? Bodite pozorni na morebitne napake, čustveni jezik ali pristranskost, ki lahko nakazujejo, da je vsebina strojno prevedena ali strojno ustvarjena in ni zanesljiva.
3. Viri in sklicevanje: Preverite, ali spletna stran navaja svoje vire. Ali o novici poročajo tudi drugi viri? So viri, ki jih spletna stran uporablja, verodostojni in zanesljivi? Zanesljive spletne strani običajno navajajo svoje vire in omogočajo dostop do izvornih informacij.
4. Datum objave: Preverite, kdaj je bila vsebina objavljena ali nazadnje posodobljena. Informacije se lahko sčasoma spremenijo, zato je pomembno, da uporabljate najnovejše in posodobljene podatke.
5. Namen strani: Poskusite ugotoviti namen spletne strani. Je spletna stran informativna, komercialna, propagandna ali zabavna? Namen strani vam lahko pomaga oceniti morebitno pristranskost ali skrite motive za predstavitev določenih informacij.
6. Oblikovanje in funkcionalnost: Zanesljive spletne strani so običajno dobro oblikovane in enostavne za uporabo. Strani, ki so slabo oblikovane, polne reklam ali z nefunkcionalnimi povezavami, lahko kažejo na pomanjkanje strokovnosti in zanesljivosti.
7. Domena in URL: Preverite domeno spletne strani. Domena, ki se konča z “.edu”, “.gov” ali “.org”, je pogosto bolj zanesljiva, saj gre običajno za izobraževalne ustanove, vladne organizacije ali neprofitne organizacije. Vendar pa tudi tu obstajajo izjeme, zato je treba biti previden.
8. Povratne informacije in ocene: Poiščite povratne informacije ali ocene drugih uporabnikov o spletni strani. To vam lahko pomaga pridobiti dodatno perspektivo o zanesljivosti in kakovosti strani. Novico preverite na portalih za preverjanje dejstev, kot so:
- NE/JA razbijalka mitov – portal Slovenske tiskovne agencije
- Razkrinkavanje
- Jadranski observatorij za digitalne medije (v angleščini) (angleško Adria Digital Media Observatory – ADMO) je hrvaško-slovensko vozlišče za boj proti dezinformacijam,
- EUvsDisinfo (v angleščini)
- Evropski observatorij za digitalne medije (v angleščini) (angleško European Digital Media Observatory – EDMO) je observatorij, ki združuje preverjevalce dejstev, akademike in druge ustrezne zainteresirane akterje za medsebojno sodelovanje. Spodbuja jih, naj se dejavno povežejo z medijskimi organizacijami, strokovnjaki za medijsko pismenost in zagotovijo podporo oblikovalcem politik. To pomaga pri usklajevanju ukrepov v boju proti dezinformacijam.
Projekti, financirani v okviru boja proti dezinformacijam, so pogosto podprti s strani evropskih, nacionalnih ali mednarodnih institucij ter organizacij, ki si prizadevajo za krepitev medijske pismenosti, povečanje zavedanja o dezinformacijah in izboljšanje preverjanja dejstev.
Vir:
https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/dezinformacije/
https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/coronavirus-response/fighting-disinformation/funded-projects-fight-against-disinformation_sl
European Commission, Directorate-General for Education, Youth, Sport and Culture, (2022). Guidelines for teachers and educators on tackling disinformation and promoting digital literacy through education and training, Publications Office of the European Union. https://data.europa.eu/doi/10.2766/28248
