Delavnica Design thinking for libraries (Oblikovalsko razmišljanje za knjižnice)

Poročilo o delavnici “Design thinking for libraries”

Kranj, 10.-11.11.2025

Organizator: Združenje splošnih knjižnic Slovenije v sodelovanju s Studiem 2di2 iz Milana

Predavateljica: ga. Simona Villa

Uvod

»Knjižnice so že dolgo ključne pri razvoju mest, skupnosti in ekonomije znanja. Kot je dejal Andrew Carnegie: »Knjižnica presega vse drugo, kar lahko skupnost stori za svoje ljudi. Je neizčrpen vir sredi puščave.« Kljub svoji pomembnosti pa mnoge knjižnice ostajajo premalo izkoriščene in se soočajo z omejenimi proračuni ter viri. Izzivi, s katerimi se srečujejo knjižničarji, so resnični, kompleksni in raznoliki. Zaradi hitro spreminjajočega se informacijsko-komunikacijskega okolja potrebujejo nove rešitve, kar zahteva sveže poglede, orodja in pristope.« (IDEO LP, 2014)

Namen delavnice

Delavnica Oblikovalsko razmišljanje za knjižnice je bila namenjena spoznavanju metodologije Design Thinking pristopa, ki spodbuja kreativno razmišljanje, timsko delo in oblikovanje rešitev, osredotočenih na uporabnika. Spoznali smo, kako lahko knjižnice s to metodo razvijajo inovativne rešitve, bolj prilagojene potrebam svojih uporabnikov.

Potek delavnice

Dvodnevna delavnica je bila zasnovana kot kombinacija teoretičnega uvoda in praktičnega dela.

V uvodnem delu smo spoznali temeljna načela oblikovalskega razmišljanja ter njegove prednosti pri načrtovanju knjižničnih storitev. Ugotovili smo, da gre za izrazito empatičen in intuitiven proces, ki nas spodbuja k aktivnemu razumevanju uporabnikov, prepoznavanju njihovih potreb ter iskanju novih pogledov na izzive.

Predavateljica je predstavila vsebino učbenika, ki ga uporablja pri svojem delu, ter podrobno razložila faze procesa Design Thinking:

Udeleženci smo se razdelili v tri skupine po štiri do pet posameznikov. Vsaka skupina je prejela kartico s fotografijo in opisom namišljene osebe, ki je predstavljala tipičnega ali atipičnega uporabnika knjižnice. Na podlagi prikazanih informacij smo poskušali razumeti potrebe, želje in motivacije te osebe ter jih zapisali na samolepilne listke.

Nato smo odgovore združili v štiri vsebinske sheme ter oblikovali celovit uporabniški profil. Takšna razvrstitev podatkov nam je omogočila boljši vpogled v vzorce in povezave med posameznimi podatki.

V naslednji fazi smo opredelili osrednji problem in ga preoblikovali v vprašanje po vzorcu »Kako bi lahko…?«, ki spodbuja kreativno razmišljanje in omogoča učinkovito viharjenje možganov. Predavateljica je poudarila, da pravilno oblikovano vprašanje bistveno vpliva na kakovost nadaljnjega ustvarjalnega procesa.

Pri viharjenju možganov smo upoštevali naslednja pravila:

Po zbiranju idej je sledilo glasovanje, s katerim smo izbrali rešitve z največjim potencialom. Na tej podlagi smo izdelali fizični prototip s pomočjo LEGO kock, kar nam je omogočilo hitro vizualizacijo in predstavitev koncepta drugim skupinam. Zaključni del delavnice je bil namenjen predstavitvam prototipov ter izmenjavi povratnih informacij, ki so dodatno oblikovale in izboljšale predlagane rešitve.

Zaključek

Udeležba na delavnici je ponudila veliko novih idej in vpogledov, kako lahko v knjižnici s pomočjo oblikovalskega razmišljanja rešimo probleme, ki pri soustvarjanju rešitev vključujejo uporabnike.  Metodologija oblikovalskega razmišljanja je uporabno orodje, ki ga je smiselno vključiti v prihodnje projekte in strateški razvoj knjižnice.

Uporabljena literatura

IDEO LP. (2014). Oblikovalsko razmišljanje za knjižnice (prev. I. Kanič). Združenje splošnih knjižnic.

Pripravila:

Urška Špende