V današnji digitalizirani družbi je informacijska pismenost ključna veščina, ki presega zgolj digitalno in računalniško pismenost. Vključuje nabor spretnosti, ki posameznikom omogočajo učinkovito dostopanje, vrednotenje in ustvarjanje informacij. Informacijska pismenost kot krovni pojem zajema medijsko pismenost, digitalno pismenost in metapismenost ter tako združuje znanja, potrebna za varno, odgovorno in kritično delovanje v sodobnem digitalnem okolju, kjer so podatki in informacije dostopni v izobilju.
Informacijska pismenost je ključnega pomena za vsakodnevno življenje, saj državljanom omogoča prepoznavanje verodostojnih virov, razločevanje dejstev od mnenj in ustrezno uporabo informacij. Današnje informacije so dostopne na številnih platformah, njihova kakovost pa je lahko zelo različna. Pomanjkanje teh kompetenc lahko vodi do napačnih prepričanj, ki vplivajo na posameznikovo odločanje, kar je še posebej opazno v času množičnega širjenja dezinformacij.
Informacijska pismenost se definira kot sposobnost dostopa do informacij, njihove analize, vrednotenja in uporabe za reševanje problemov ali sprejemanje odločitev. V sodobnem svetu, kjer so informacije ključnega pomena za osebni in poklicni razvoj, postaja informacijska pismenost ena od temeljnih kompetenc.
Pomen informacijske pismenosti je večplasten:
- Izboljšanje kritičnega mišljenja: Pomaga posameznikom razviti sposobnost kritičnega razmišljanja in sprejemanja premišljenih odločitev na podlagi preverjenih informacij.
- Osebni razvoj: Povečuje zmožnosti za vseživljenjsko učenje, osebno rast in pridobivanje novih veščin.
- Poklicni uspeh: Je ključna za uspeh v izobraževalnih ustanovah in na delovnem mestu, kjer je potrebno stalno iskanje, vrednotenje in uporaba informacij.
- Aktivno državljanstvo: Omogoča informirano sodelovanje v družbenih in političnih procesih, kar vodi k bolj ozaveščeni in angažirani družbi.
Vloga knjižnic in knjižničarjev pri spodbujanju informacijske pismenosti
Knjižnice in knjižničarji imamo ključno vlogo pri spodbujanju informacijske pismenosti. Kot središča znanja in informacijskih virov nudijo prostor, kjer lahko posamezniki dostopajo do zanesljivih informacij in orodij za njihovo obdelavo. Knjižničarji, kot strokovnjaki na področju informacijskih virov, nudijo dragocene usmeritve in podporo pri iskanju, vrednotenju in uporabi informacij. V knjižnicah si prizadevamo, da skupaj z zunanjimi strokovnjaki, v skladu s Strokovnimi priporočili in standardi za splošne knjižnice, oblikujemo vključujočo družbo, ki ceni in spodbuja informacijsko pismenost. Ta je namreč temelj za vseživljenjsko učenje in osebni razvoj, hkrati pa tudi za aktivno državljanstvo v demokratični družbi.
- Izobraževanje in usposabljanje: Knjižničarji organizirajo delavnice, tečaje in izobraževalne programe za razvoj informacijske pismenosti, prilagojene različnim starostnim skupinam in potrebam uporabnikov.
- Dostop do virov: Knjižnice zagotavljajo dostop do širokega nabora informacijskih virov, vključno z digitalnimi bazami podatkov, knjigami, revijami in drugimi viri, ki so ključni za razvoj informacijske pismenosti.
- Podpora pri raziskovanju: Knjižničarji pomagajo uporabnikom pri iskanju in vrednotenju virov ter pri pravilni uporabi informacij za raziskovalne namene.
- Spodbujanje kritičnega mišljenja: Knjižnice promovirajo kritično mišljenje z omogočanjem dostopa do različnih perspektiv in virov ter s spodbujanjem analitičnega pristopa k informacijam.
- Gradnja skupnosti: S svojimi programi in storitvami knjižnice prispevajo k izgradnji ozaveščene in informirane skupnosti, ki je sposobna sprejemati premišljene odločitve in sodelovati v družbenih procesih.
Informacijska pismenost je ključna za uspeh posameznikov in skupnosti v digitalni dobi, knjižnice in knjižničarji pa igrajo nepogrešljivo vlogo pri njenem spodbujanju in razvoju. S svojim znanjem in predanostjo prispevajo k boljšemu razumevanju, uporabi in vrednotenju informacij, kar vodi k večji ozaveščenosti in opolnomočenju posameznikov ter družbe kot celote.
