Strokovna literatura
Na Oddelku za razvoj in območno dejavnost zbiramo, hranimo in redno izpopolnjujemo bibliografijo na področju informacijske pismenosti.
Strokovna literatura je sistematično urejena po tematskih sklopih, med katere sodijo:
Knjižničarstvo, raziskovalne metode in informacijska znanost
Cencič, M. (2002). Pisanje in predstavljanje rezultatov raziskovalnega dela. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. ISBN 86-7735-053-5.
Tratnik, M. (2002). Osnove raziskovanja v managementu. Koper: Visoka šola za management. ISBN 961-6268-76-7.
Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo (2005). Raziskovalne metode v bibliotekarstvu, informacijski znanosti in knjigarstvu. Ljubljana: Filozofska fakulteta. ISBN 961-237-127-X.
Criddle, S. (2000). The public librarian’s guide to the Internet. London: Library Association; Bath: UK Office for Library and Information Networking. ISBN 1-85604-328-2.
Sečić, D. (1995). Informacijska služba u knjižnici. Rijeka: Naklada Benja. ISBN 953-6003-21-X.
Maver, J. (2002). Informacijska tehnologija. Ljubljana: Filozofska fakulteta. ISBN 961-237-019-2.
Karun, B. (2010). Informacijsko-komunikacijska tehnologija v splošnih knjižnicah: priročnik. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. ISBN 978-961-6551-33-5.
Borgman, C. L. (2000). From Gutenberg to the global information infrastructure. Cambridge (Mass.); London: The MIT Press. ISBN 0-5852-6381-7.
Digitalna družba, delo in kompetence
Dolinar, M., Poberžnik, A., & Jerše, L. (2023). Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc. Del 1, Strokovna izhodišča in priporočila. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. ISBN 978-961-03-0795-2.
Kreuh, N. (2023). Projekt Dvig digitalne kompetentnosti se predstavi. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. ISBN 978-961-03-0812-6.
Sambolić Beganović, A., Deutsch, T., Dermota, P., Klemenčič, D., & Jerše, L. (2023). Zakaj digitalna strategija? : priporočila snovalcem digitalnih strategij. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. ISBN 978-961-03-0790-7.
Ivanuša-Bezjak, M., Kosec, Z., & Kolenc, T. (2024). Spreminjajoči se svet dela: trije zobniki uspeha – tehnologija, vrednote in mentorstvo v sodobnem delovnem okolju. Ljubljana: KOTA 92. ISBN 978-961-95219-5-3.
Fakulteta za družbene vede, Založba FDV (2024). Digitalizacija dela in življenja. Ljubljana: Založba FDV. ISBN 978-961-295-097-2.
Fakulteta za družbene vede, Založba FDV (2024). Družboslovna informatika: 40 let poučevanja in proučevanja digitalizacije v družbi, razvijanja metod in analize podatkov. Ljubljana: Založba FDV. ISBN 978-961-295-093-4.
Radovan, M. (2025). Pomen samoregulativnega učenja v spletnih učnih okoljih. Ljubljana: Založba Univerze. ISBN 978-961-297-572-2.
Sok, M. (2025). Quo Vadis, occidens? Occido!: večerni pogovori s Chatkie o povratnih zankah. Ljubljana: samozal. M. Sok. ISBN 978-961-07-2575-6.
Umetna inteligenca in digitalne tehnologije
Harari, Y. N. (2025). Neksus : Kratka zgodovina informacijskih mrež od kamene dobe do umetne inteligence. Ljubljana: Mladinska knjiga. ISBN 978-961-01-7780-7.
Martinez, D. R., & Kifle, B. M. (2024). Artificial intelligence: a systems approach from architecture principles to deployment. Cambridge (Massachusetts): The MIT Press. ISBN 978-0-262-04898-9.
Mueller, J., & Massaron, L. (2022). Artificial intelligence. (2nd ed.). Hoboken (N. J.): J. Wiley & Sons. ISBN 978-1-119-79676-3.
Olson, P. (2025). Prevlada: umetna inteligenca, ChatGPT in tekma, ki bo spremenila svet. Ljubljana: UMco. ISBN 978-961-7225-26-6.
Russell, S. J., & Norvig, P. (2022). Artificial intelligence: a modern approach. (4th ed., global ed.). Harlow: Pearson Education. ISBN 978-1-292-40113-3.
Sejnowski, T. J. (2024). ChatGPT and the future of AI: the deep language revolution. Cambridge (Mass.); London: The MIT Press. ISBN 978-0-262-04925-2.
Turk, B. J., & Hribar, B. (2024). Pravni in praktični vidiki umetne inteligence. Ljubljana: Inštitut za civilno in gospodarsko pravo – zavod. ISBN 978-961-7074-35-2.
UNESCO & IRCAI (2024). V jedru UI: algoritemska pustolovščina. Ljubljana: Slovenska nacionalna komisija za UNESCO; Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco. ISBN 978-961-95703-4-0.
Mediji, dezinformacije in družbena omrežja
Aral, S. (2020). The hype machine: how social media disrupts our elections, our economy and our health – and how we must adapt. London: HarperCollinsPublishers. ISBN 978-0-00-827713-0.
Meikle, G. (2023). Deepfakes. Cambridge; Hoboken: Polity Press. ISBN 978-1-5095-4821-7; 978-1-5095-4820-0.
Stebbins, L. F. (2023). Building back truth in an age of misinformation. Lanham: Rowman & Littlefield. ISBN 978-1-5381-6314-6.
Fakulteta za družbene vede, Založba FDV (2025). Mediji in mladi. Ljubljana: Založba FDV. ISBN 978-961-295-101-6.
Oblak Črnič, T. (2023). Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih. Del 1, Prisotnost, rabe in regulacija digitalnih tehnologij v družinah in šolah. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Založba FDV.
Oblak Črnič, T. (2023). Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih. Del 2, Mediji, branje in prosti čas v času družbenih platform. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Založba FDV.
Jakomin Kocjančič, T. (2021). Časopisje na Primorskem v letih 1941–1945 in njegova propagandna funkcija. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino. ISBN 978-961-7104-03-5.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (2025). Odgovorno poročanje o samomoru: priporočila za ustvarjalke in ustvarjalce medijskih vsebin. (2., dopolnjena in prenovljena izd.). Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. ISBN 978-961-7211-57-3.
Znanstvene konference in zborniki
Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju (konferenca) (2024). Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: umetna inteligenca v vzgoji in izobraževanju: zbornik povzetkov. Ljubljana: Pedagoški inštitut. ISBN 978-961-270-394-3.
