Po lanskoletni spletni izvedbi je strokovni posvet Infoverzum letos ponovno potekal v živo. Medtem ko smo leta 2025 v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja Koper pripravili spletni cikel predavanj, ki je pritegnil kar 324 prijavljenih udeležencev, je letošnja izvedba znova potrdila, da zanimanje knjižničarske stroke za teme medijske in informacijske pismenosti ostaja veliko. Visoka udeležba in odziv strokovne javnosti kažeta, da knjižnice vse bolj prepoznavajo pomen teh znanj v času pospešenih digitalnih sprememb.
Posvet je potekal 21. maja v prijetnem okolju Škocjanskega zatoka, kjer sta se simbolno prepletla narava in informacijska pismenost. Dogodka se je udeležilo 45 predstavnikov splošnih, specialnih in visokošolskih knjižnic iz vse Slovenije. Organizatorji smo se za izvedbo v živo odločili predvsem zato, ker osebna srečanja omogočajo neposredno izmenjavo izkušenj, dobrih praks ter strokovnih pogledov, hkrati pa krepijo povezovanje med kolegi, ki jih druži zanimanje za področje medijske in informacijske pismenosti.
Med 9.30 in 14.30 so se zvrstila predavanja priznanih strokovnjakov: Boštjana Špehonje, mag. Uroša Sergaša, mag. Sanje Tkalec, dr. Ernesta Ženka in Domna Saviča. Program posveta je obravnaval aktualne teme, povezane z digitalnim okoljem in sodobnimi informacijskimi izzivi. Udeleženci so se seznanili z nevarnostmi digitalnih zlorab in pomenom spletne varnosti, razmišljali o vplivu digitalnih sprememb na delovno okolje ter o pritiskih, ki jih te spremembe pogosto povzročajo, zlasti med starejšimi zaposlenimi. Posebna pozornost je bila namenjena tudi priporočilnim algoritmom, informacijskim navadam mladih ter etični uporabi umetne inteligence.
Digitalna varnost: phishing, prevare in vloga knjižnic
Boštjan Špehonja
Boštjan Špehonja, strokovnjak za kibernetsko varnost in direktor podjetja GO-LIX, se že vrsto let ukvarja z varnostnimi pregledi informacijskih sistemov, izobraževanjem uporabnikov in ozaveščanjem o varni rabi digitalnih tehnologij.
V predavanju je predstavil najpogostejše oblike spletnih prevar, od phishing sporočil do drugih zavajajočih praks, ter podal praktične napotke za njihovo prepoznavanje. Opozoril je, da postajajo digitalne prevare vse bolj prepričljive in da je ozaveščanje uporabnikov eden ključnih dejavnikov njihovega preprečevanja.
Od iskanja do razumevanja: algoritmi in informacijska pismenost
asist. Uroš Sergaš
Uroš Sergaš je raziskovalec na področju priporočilnih sistemov in asistent za računalništvo na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije. Raziskuje uporabo umetne inteligence pri razumevanju družbenih procesov in vedenja uporabnikov informacijskih sistemov.
Predavanje je na razumljiv način osvetlilo delovanje priporočilnih sistemov, pomen personalizacije ter možne pristranskosti, ki jih ti sistemi ustvarjajo. Posebno pozornost je namenil njihovemu vplivu na oblikovanje informacijskega okolja in posledično na naše razumevanje sveta.
Od čustvene manipulacije do izgorelosti: kako v knjižnici ostati v koraku z digitalnimi spremembami brez izgube notranjega ravnovesja
Sanja Tkalec mag. psih.
Sanja Tkalec je psihologinja, ki raziskuje vpliv digitalnega okolja na duševno zdravje posameznika ter se posveča področju nekemičnih zasvojenosti. Pri svojem delu spremlja mladostnike in odrasle pri soočanju s stiskami, povezanimi s sodobnim načinom življenja.
Predavanje je osvetlilo manj opazen, a pomemben vidik digitalne preobrazbe – njen vpliv na počutje zaposlenih. Udeleženci so spoznali načine prepoznavanja občutkov negotovosti, pritiska in preobremenjenosti ter strategije za ohranjanje psihološke odpornosti in notranjega ravnovesja v hitro spreminjajočem se delovnem okolju.
Elektronski viri v času umetne inteligence: izzivi in odgovornosti knjižničarjev
dr. Ernest Ženko
Dr. Ernest Ženko je filozof in raziskovalec, ki se ukvarja z vprašanji etike, družbenih sprememb ter vpliva sodobnih tehnologij na nastajanje in razumevanje znanja.
V predavanju je predstavil izzive, ki jih za knjižnice in knjižničarje prinaša vse širša uporaba umetne inteligence. Razpravljal je o zanesljivosti informacijskih virov, spremembah pri dostopu do znanja ter odgovornosti knjižničarjev pri vrednotenju informacij. Posebej je poudaril pomen etične rabe umetne inteligence in kritične presoje informacij v sodobnem digitalnem okolju.
Informacijska pismenost med mladimi: primeri iz prakse
Domen Savič
Domen Savič, nekdanji svetovalec ministrice za kulturo in soustanovitelj zavoda Državljan D, že vrsto let deluje na področjih digitalnih pravic, medijske pismenosti, aktivnega državljanstva in družbenih učinkov tehnologije.
Predavanje je osvetlilo tesno prepletenost digitalne in medijske pismenosti ter pokazalo, zakaj ju v sodobnem svetu težko obravnavamo ločeno. S konkretnimi primeri iz vsakdanjega življenja je predavatelj prikazal, kako razvijati kritično presojo informacij, razumeti delovanje medijev in tehnologije ter mladim približati aktivno in odgovorno državljanstvo.
Zaključek
Razprave so znova pokazale, da živimo v času, ko tehnološki razvoj pogosto prehiteva razumevanje njegovih posledic. Prav zato medijska in informacijska pismenost ostajata med ključnimi področji sodobnega strokovnega izobraževanja. Pomanjkanje kakovostnih in dostopnih izobraževanj o delovanju algoritmov, generativni umetni inteligenci, manipulativnih praksah ter dezinformacijah namreč pomembno vpliva na sposobnost kritičnega vrednotenja informacij v družbi.
Infoverzum tako tudi letos ostaja pomemben prostor strokovnega povezovanja, izobraževanja in razmisleka o vlogi knjižnic v digitalni družbi. Knjižničarji postajajo vse pomembnejši posredniki znanja, kritične presoje in informacijske podpore uporabnikom, zato je krepitev njihovih kompetenc na področju medijske in informacijske pismenosti pomembna naložba v prihodnost knjižnic.
Povezava do vira članka: https://knjiznicarske-novice.si/infoverzum-2026-2/